Na robu sanjave ravnine je Podbočje, naša vas, kjer se svetla Krka vije, Bočje mu je za okras. Sred Podbočja lipa sanja, stara skoraj dvesto let, na gostilno se naslanja, na vso vas otresa cvet.
Podgorjanska vinska cesta Vije v Gadovo se peč. cvičkovi deželi zvesta vsem prijateljem je všeč. In najbolj znano križišče že od nekdaj Šutna je, vsakomur, ki cviček išče, kaže pot v vinograde.
Ko na Bočje se podamo, tam je cvička pravega, srčno ga ponudit znamo, iz majolke piti ga. Kdor je v naši fari rojen, ta je pravi veseljak, sred vinogradov in cvička človek mora biti tak.
REFREN: Podbočje, Podbočje, moj ljubljeni dom, če kdaj bom odšel, vedno vrnil se bom. Le kdo bi Podbočje pozabil lahko, Sušico in ljubke mostičke nad njo?